Edina možna rešitev je LJUBEZEN

»Ljubezen je najvišje in najmočnejše zdravilo.«
Paracelsus

Medtem ko zadnjih nekaj let pošiljam na OM večinoma žalostne zgodbe o človeški neumnosti, ki uničuje medsebojne odnose, uničuje svet in vrednote, ki jih današnja civilizacija skoraj ne pozna več, so me mnogi vprašali, KJE JE REŠITEV, ALI JE REŠITEV SPLOH MOŽNA?

MOJ ODGOVOR:

(OD)REŠITEV je možna, a ni lahka. Z eno besedo, ODREŠITEV je LJUBEZEN, ki je edino, kar zares obstaja, vse drugo je privid, je IGRA. Kot pravijo modreci, je Zemlja otroški vrtec, kjer se otroci igrajo z namenom učenja. Pomembno je spoznati in zavedati se RESNICE. A RESNICA je mnogonivojska in dejstva iz materialnega sveta so samo majhen delček RESNICE. Seveda je pomembno zavedati se resnice in dejstev materialnega sveta, kot jo doživljamo s svojimi čutili in razumom, sicer smo naivneži in potem slepo sledimo lažem »sistema«. Pa vendar je treba spoznati širšo RESNICO, sicer SPREMEMBA ni možna.

Širša RESNICA je subtilna in duhovna in jo igre v materialnem svetu v precejšnji meri prekrivajo, zato jo je tako zelo težko spoznati. Kar nam prav vsi modreci skozi različna časovna obdobja in v različnih kulturnih okoljih skušajo povedati, je nekako takole:

SMRTI NI: Smrt fizičnega telesa je samo sprememba stanja bivanja, prehod v drugačno realnost, korak naprej v duhovnem razvoju. Samo zaradi navezanosti in nevednosti se nam zdi smrt tragična, dejansko pa je nekaj najbolj naravnega in hkrati olajšanje za dušo, ki je v fizičnem telesu (prostovoljno) trpela.

NI ZLA: V absolutnem smislu ne more obstajati Zlo, ker je v vseh stvareh Bog in so Bog; vsi strašni obrazi vesolja so le Njegove maske. Zlo je samo navidezno, je proizvod nevednosti, nevednost je človeška bolezen, ko je človek ozdravljen, je razsvetljen. Ker smrti ni, je zlo zgolj navidezno in je del igre. Če zaigranih smrti ne bi bilo, bi bila igra končana.

PRAV VSE POTI VODIJO K BOGU: Duša je izšla iz Boga in se bo prej ali slej zagotovo vrnila k Bogu. Ljudje po vseh poteh, kjerkoli hodijo, hodijo po Njegovi poti, saj vse poti vodijo k Njemu. Različne vere so samo različne poti, ki vse lahko peljejo k istemu končnemu cilju, čeprav seveda ne vse po enaki poti ali enako naravnost ali enako hitro. Ne obstaja kakšna edino zveličavna vera, saj nas vsaka lahko pelje k zveličanju, če ji zares iskreno sledimo, če res hrepenimo po Bogu.

ENOST vsega, kar obstaja: VSE JE BOG, VSI SMO BOG, le nivo zavedanja je različen. Ko spoznaš Resnico, spoznaš, da si eno z vsem – v vsakem bitju vidiš Boga, vidiš Sebe, vidiš, da je bila ločenost samo navidezna, v tvojem umu.

NIČESAR NI POTREBNO SPREMINJATI, RAZEN SEBE: Vse stvari so idealne takšne, kakršne so, le sprejeti se jih moramo naučiti. Edina prava sprememba je sprememba znotraj tebe, vse ostalo je le igra, namenjena temu, da spoznaš.

VENDAR POT NI LAHKA: je dolga in polna pasti in le redki pridejo relativno hitro do konca; večina se dolgo časa vrti v krogu, preizkušajo razne mikavne bližnjice, zahajajo v slepe ulice in se le počasi vračajo na Pot in iščejo naprej.

RESNICA JE NEOPISLJIVA: Kot vsi mojstri zatrjujejo, je RESNICA neopisljiva, zato je treba nauke mojstrov brati ne samo z razumom, ampak jih hkrati preverjati in čutiti intuitivno, s srcem. V teh naukih ni prostora za dokončna pravila in dogme. Vsi predpisi in dogme so povsem nezadostni, da bi lahko izražali pravo, najvišjo RESNICO, saj Bog presega vse človeške predstave in vse umske obrazce, ki si jih more o Njem narediti človeška pamet.

RAZUM JE OMEJEN, ustvarja ločevanje in neresnico, je sicer lahko koristno orodje, ne sme pa biti gospodar; nujna je HARMONIJA SRCA IN RAZUMA, na koncu pa se mora razum utišati, sicer dojetje (spoznanje, uvid) resnice ni možno.

RESNICO LAHKO SPOZNA SAMO VSAK SAM, NEPOSREDNO: Pravo spoznanje Boga pa je možno šele potem, ko se povzpnemo onkraj vseh predstav in vseh pojmovanj k živemu neposrednemu mističnemu doživetju v tihem očiščenem umu in čistem srcu. Nravne dolžnosti in nravna pravila ali postava imajo samo relativno veljavo in vrednost; duhovno osvobojeni človek pa se povzpne nad vsa nravna pravila ali zakone in ni več podvržen nikakršni nravni postavi.

TRPLJENJE IN PREIZKUŠNJE SO (skoraj) NUJNI ZA UČENJE; svet dvojnosti je svet trpljenja in preizkušenj – v njem ni možno, dolgoročno gledano, 'idealno' življenje ali idealna ureditev življenja, je pa nujen, da dosežeš Spoznanje. Seveda pa je trpljenje del igre, ki si jo prostovoljno sprejel. Dokler se upiraš, trpiš. Ko sprejmeš in se predaš, trpljenje izgine, saj postane nepotrebno.

SMISEL ŽIVLJENJA JE IZKUŠNJA: Smisel življenja je življenje samo in nikakor ne, da bi karkoli dosegli v življenju. Namen pomivanja posode ni čista posoda, ampak pomivanje posode. Pomembna je pot in ne cilj! Da bi izkusil Sebe, se Bog skozi nas pretvarja, da je nekaj drugega, pozabi Nase zato, da lahko izkusi Sebe. ŽIVLJENJE JE IGRA.

Zato je najpomembnejša osebna, SUBJEKTIVNA izkušnja, ki ji znanost in njeno »objektivno znanje« ne sežeta niti do gležnjev. Ko imaš svojo izkušnjo, potem VEŠ, do takrat pa lahko samo verjameš oziroma veruješ. Ogromna razlika je med verjeti in VEDETI. Velika večina našega »znanja«, pridobljenega med šolanjem, sodi na področje verjetja, saj ne presega meje razuma. Zato je tako zelo pomembna osebna izkušnja…

Vse je igra in vloge so zgolj del igre v materialnem svetu, ki je virtualen - gre za vakuum, v katerem materije sploh ni, obstajajo samo polja, ki jih ustvarja naša volja. To spoznanje omogoča, da opustiš sodbe, obsojanje, sovraštvo, saj v prav vsakem človeku, pa naj bo še tako »zloben« in kriv za raznorazne zločine in kalvarije, vidiš Boga, vidiš delček sebe in ga lahko sprejmeš z vsem svojim srcem in ga LJUBIŠ. Zato razsvetljeni mojster, kot je npr. JEZUS, lahko ljubi prav vse ljudi, ne glede na vse njihove napake, »grehe«, neumnosti in zločine, ki jih počnejo. Ljubiš takega človeka, ker veš, da gre za otroka, ki neumnosti počne iz nevednosti in ne zaradi zlobe. Seveda je koristno otroku postaviti meje, saj zanje tudi (nezavedno) prosi, a meje otroku postaviš z LJUBEZNIJO in ne z jezo in sovraštvom.

Kot pravijo modreci, namen našega bivanja na Zemlji ni spremeniti svet, ampak spremeniti sebe. Ko spremeniš sebe, si s tem spremenil VSE! Torej, spremembo je treba narediti v sebi. In edina sila, ki lahko naredi SPREMEMBO, je LJUBEZEN.

Žena Irena je življenje posvetila pomoči ljudem z Bachovimi kapljicami in med drugim občasno ob mojem igranju kitare in petju plešemo v krogu, kar je oblika meditacije v gibanju. V eni svojih pesmi za plese v krogu za Bachove cvetove sem zapisal:

Nasmeh in odprto srce – nič drugega važno ni,

samo LJUBEZEN resnična je, vse drugo so neumnosti!

Ob tem mi na misel pride tale presenetljiva, globoko duhovna in zato prelepa zgodba o ODPUŠČANJU ZLIKOVCEM:

Na pogorišču koncentracijskega taborišča v Ravensbruecku so po 2. Svetovni vojni iz zemlje izkopali svitek papirja, na njem je bilo v obliki molitve besedilo:

 "O, Bog, ko boš sodil tem zlikavcem, upoštevaj tudi vse dobro, ki ga je njihovo zlo rodilo. Toliko medčloveške pomoči, solidarnosti, srčne topline, odrekanj za sočloveka, spodbud in brezpogojne ljubezni, kot  občutimo in si delimo tukaj, nismo zmogli v celem našem življenju in ko jim boš sodil, o, Bog, upoštevaj tudi to in jim odpusti!"

Kot sem na začetku zapisal, je edina možna REŠITEV prav LJUBEZEN. Da bi naredili spremembo v sebi in s tem v svetu, toplo priporočam tole vsakodnevno meditacijo:

Udobno se usedemo v tišini in si z zaprtimi očmi pred seboj predstavljamo konkretno osebo ali množico oseb, ki bi jih najraje sovražili zaradi vseh neumnosti/laži/zlobe/zločinov, ki so jih zagrešili v preteklosti (niti ni nujno, da osebo ali množico oseb poznamo, lahko si samo predstavljamo vse, ki so odgovorni npr. za vojno ali za COVID norijo ali za našo nesrečno pot v življenju ali za smrt našega bližnjega itd.). Po svojih najboljših močeh v mislih odpremo svoje srce, vse te osebe brezpogojno sprejmemo, jim odpustimo in jim pošiljamo brezpogojno LJUBEZEN (to sprva ni lahko, razum nas lahko pri tem močno ovira, tudi fizične bolečine lahko čutimo, dokler ne izčistimo blokade, ki so jih naši predsodki in sovražne misli ustvarili v našem fizičnem in/ali eteričnih telesih). To počnemo toliko časa, kolikor zmoremo. Lahko je samo ena sekunda, lahko pa je tudi cela ura.

Tako kot si nismo niti v sanjah predstavljali, da je možno narediti tako norišnico iz sveta z virusom kot izgovorom za tiranijo nad ljudmi, tako si je seveda tudi težko predstavljati, da bi LJUBEZEN lahko to spremenila. In vendar, LJUBEZEN dela čudeže. Sam imam kar nekaj izkušenj s takimi čudeži, za katere sem neizmerno hvaležen in zaradi svojega neznanja vsaj poskušam biti bolj ponižen (čeprav mi ne uspeva vedno). Če bi (dovolj) veliko ljudi prakticiralo pošiljanje LJUBEZNI, bi bil svet prav kmalu mnogo boljši. (Dejansko so o tem delali tudi kontrolirane poskuse, kar si lahko preberete v npr. temle članku: Potrebnih zgolj 8000 ljudi za zagon željenih sprememb na globalni ravni)

Želim vam ljubezni polne dni, Igor

++++++++++++++

Še nekaj misli modrecev o LJUBEZNI:

»Vsakdo, pa naj bo trezen ali pijan, išče Ljubljenega. Vsak prostor, pa naj bo gostilna ali tempelj, je dom ljubezni.« Zaratustra

»Kdor umre od ljubezni, mora biti pokopan v Bogu.« Mechthild iz Magdeburga

»Oko, s katerim vidim Boga, je isto, kot tisto, s katerim Bog vidi mene. Moje oko in Božje oko je eno oko in en pogled, in eno znanje, in ena ljubezen.«
Meister Eckhart

»Jaz sem Bog, pravi Ljubezen, zakaj Ljubezen je Bog in Bog je Ljubezen in ta Duša je Bog zaradi ljubezni in jaz sem Bog zaradi božanske narave in ta Duša je to zaradi postave ljubezni.« Marguerite Porete

»Bolj ko je sila učinkovita, bolj je tiha in subtilna. Ljubezen je najsubtilnejša sila na svetu.«
Mahatma Gandhi

»Kolikor je ljubezen preprostejša, toliko je popolnejša. Moj Bog, Ti si najpopolnejša in najpreprostejša ljubezen. ... Zato v Tebi, Ljubezni, ni ljubeče eno, ljubezni vredno drugo in vozel obeh tretje, temveč je vse Eno in isto, Ti, moj Bog.« Nikolaj Kuzanski

»Samo ljubezen da vrednost vsem stvarem.«
Sv. Terezija Avilska

»Prava ljubezen ne pozna kasnejših domislekov; z ljubeznijo dobro in slabo preneha obstajati. ... Ko pride ljubezen, razmišljanje izgine.« Attar

»Ljudje bi morali delati zaradi dela samega in ljubiti zaradi ljubezni same. ... Čisti Obstoj-Znanje-Ljubezen je cilj; in Ljubezen je Bog.« Vivekananda

»Ljubezen je jezik, ki ga ne moreš izgovoriti ali slišati.« Rumi

»Ljubezen postane popolna samo, ko preseže samo sebe – ko postane Eno s svojim objektom in ustvari Enost Bitja.« Jami

»Če želiš ponuditi ljubezen, bodi pripravljen odrezati svojo glavo in se usesti nanjo.« Mira Bai

»Samospoznanje je otrok del, storjenih z ljubeznijo.«
Helena Petrovna Blavatsky

»Poznavanje Boga in ljubezen do Boga sta konec koncev eno in isto. Ni razlike med čistim znanjem in čisto ljubeznijo.« Ramakrišna

» Suženjstvo in svoboda si nista nasprotna v ljubezni, kajti ljubezen je najbolj svobodna in hkrati najbolj suženjska.«

Tagore