NENAVADNA DOŽIVETJA, ČUDEŽI

Pripravljam seznam nenavadnih dogodkov (`čudežev'), pri katerih je izključeno zavestno ali podzavestno logično sklepanje in tudi je izključeno `naključje' zaradi zanemarljivo majhne verjetnosti. Če imaš kakšno tako izkušnjo, mi jo na kratko opiši in pošlji. Imena ne bom navajal, razen če mi to eksplicitno dovoliš. Seznam bo pomagal nejevernim, ki želijo statistične dokaze. Edini argument, ki zatem ostane, je `ne verjamem' (z malo gršimi besedami: `lažeš'). Seveda pa je najboljši argument osebna izkušnja, ki pa je ne more biti, če ne poskusiš. Začetni seznam nekaterih takih dogodkov:

• Pred 15 leti (ko sem obiskoval tečaj radiestezije pri Stanetu Oblaku), sem se nekaj časa `pogovarjal' preko nihala z višjimi nivoji. Potem pa sem šel prižgat televizijo in v mislih rekel: pokažite mi, da je gledanje televizije škodljivo. V trenutku, ko sem se dotaknil gumba na televiziji,  je pregorela žarnica v sobi - na precej nenavaden način: nitka je bila  cela, pregorela je pri grlu.
• Leta 1994 so se mi začele pojavljati bolečine pri srcu. Nekega dne sem slišal, da se moja kolegica iz mladosti ukvarja z zdravljenjem z energijo s pomočjo kristalov, in sicer na daljavo. Potrebovala je samo fotografijo 'pacienta'. Rekel sem si: 'To mi ne more škoditi' in sem ji poslal fotografijo. En mesec pozneje je naredila eno samo terapijo, in sicer ne da bi jaz vedel. Takrat sem čutil samo hudo reakcijo: zelo hude bolečine in slabost, tako da sem se resno ustrašil, da bom umrl. Naslednji dan me je poklicala in mi razložila, kaj je delala. In od tistega dne naprej nimam več nobenih težav s srcem...
• Ko sem bioenergetika Slobodana Stanojevića prvič poklical po telefonu (nisva se prej nikoli videla), mi je dejal, da sem imel močno vnetje ušes (kar je res) in da imam zaradi tega posledice.
• Ko sem na začetnem tečaju želel Slobodana nekaj vprašati, se je, še preden sem odprl usta, obrnil k meni in mi začel odgovarjati na vprašanje (ki je bilo izven takratnega konteksta)
• Ko nas je ob zaključku začetnega tečaja Slobodan blagoslovil, je v tistem trenutku (seveda smo vsi čutili kar močan energetski blagoslov) izpadla transformatorska postaja tistega okrožja (smo ostali brez luči). Pozneje smo zvedeli, da jo je kar prekurilo.
• Slobodan nam je nekoč demonstriral ukazovanje blokadam.Sekundo preden se je obrnil k meni in s prstom pokazal na moj trebuh (v skupini nas je bilo okoli 40 in do tistega trenutka trebuha ni omenjal) in ukazal blokadi naj se stopi in odide, je meni zažarel trebuh.(kar pomeni, da je že njegov namen - misel delovala, še preden
  je moja zavest zvedela, kaj namerava narediti)
• Na eni izmed skupinskih meditacijah smo delali vajo: prošnja angela, da ti sporoči tvoje zvezdno ime. Jaz v meditaciji nisem videl angela, tudi odgovora nisem videl niti slišal. Kar naenkrat pa sem v mislih dobil ime OZIRIS. Slobodan mi je pojasnil, da to ni moje ime ampak ime mojega vodnika. Razložil mi je zgodbo polboga Ozirisa. Še isti večer sem šel preverit stvari v enciklopedijo in so se ujemale s Slobodanovo zgodbo. No jaz kljub temu nisem verjel, da je to moj vodnik. Naslednji dan sem dobil darilo, ki je name čakalo 4 mesece (od prijateljev, s katerimi se od novega leta nismo videli in so imeli za nas pripravljena novoletna darila), in v darilu je bilo milo z imenom OZIRIS.
• Na nadaljevalnem tečaju pri Slobodanu nas je bilo 15. Vsak je šel enkrat ven iz sobe in izbral eno osebo (ni povedal katero) in ji pošiljal energijo. Tista oseba je morala uganiti, da njej pošilja energijo. Poskus smo ponovili 15 krat in je deloval skoraj brez napake. Edine napake so se pojavljale tako, da se je več oseb (največ štiri) naenkrat oglasilo (vedno je bila vključena prava oseba). Izkaže se, da se lahko s svojo željo priklopiš na energetski kanal. Tudi če ta argument izključimo, je stvar več kot statistično prepričljiva.
• Prijateljica mi je večkrat naredila terapijo na daljavo, ne da bi jaz vedel, pa sem jo čutil ob natanko isti uri. Enkrat se je to zgodilo ob 6h zjutraj, ko sem bil na potovanju v Španiji (ona je bila v Ljubljani).
• Nekoč me je ob 4:30 zbudil val energije. Nisem vedel od kod je prišel. Čez en mesec sem zvedel, da je bil Slobodan takrat v Indiji, kjer je pošiljal energijo ob 8h zjutraj (3:30 ure je časovnega zamika).
• Ko sem bil leta 1996 na dopustu, smo se zvečer v družbi pogovarjali o bioenergiji. Ena mama me je prosila za pomoč njeni hčerki. Rekel sem, da bom premislil (nisem si upal prevzeti te odgovornosti, ker sem bil začetnik). Drugi dan so se mi v roku ene ure zgodile tri podobne stvari:
  1. Iz čolna sem videl račko z malimi rački v valovitem morju. (račke v morju so prava redkost). Naenkrat je zadnji raček začel plavati v nasprotno smer in je bil kmalu predaleč (cca 150 m), da bi ga raca lahko našla. Jaz nisem nič interveniral, samo opazoval sem.
  2. Iz drevesa je padel ptiček iz gnezda. Mama ptička je letala okoli, pa mu ni mogla pomagati. Otroci so mladička poskusili ujeti, pa jim je ušel. Jaz sem spet samo opazoval.
  3. Sosed je prinesel ujetega mladička v škatli in ga dal mojim otrokom. Otrokom je mladiček spet ušel. Takrat sem ukapiral, da je to sporočilo zame. Napotil sem se proti šotoru matere, in jo na pol poti srečal - bila je namenjena k meni z istimi mislimi. Po petih terapijah je otrok ozdravel.
• Med eno izmed mnogih skupinskih meditacij (okoli 40 ljudi) smo pošiljali t.i. 'energijo ljubezni' otroku, ki je bil takrat v komi že nekaj dni in je ležal v bolnici, oddaljeni nekaj kilometrov. Naslednji dan se je otrok zbudil in povedal mami, da so ga obiskali 'angeli'. Opisal jih je kot starejše osebe z dolgimi bradami in najprijaznejši med njimi je bil roza barve (in to je barva energije ljubezni). In otrok ni bil versko vzgojen in ni bil do takrat še nikoli v cerkvi. To zgodbo nam je povedala otrokova mama naslednji teden in se nam je s solzami v očeh zahvaljevala (do takrat je bila tudi sama ateist).
• Ko sem dobil zmožnost zdravljenja na daljavo (to je bilo leta 1997), sam sebi nisem mogel verjeti. Poklical sem sestro, ki živi 10 km stran, in ji rekel, da ji bom 10 minut pošiljal energijo, nisem pa ji povedal, v katere dele telesa. Potem sem se najprej koncentriral na njen trebuh, zatem na hrbtenico in na koncu na desno nogo od kolena navzdol. Ko sem jo po 10 minutah poklical in jo vprašal, kaj je čutila, je rekla, da ji je bilo najprej vroče v celem trebuhu, zatem se je razlilo po celem telesu in na koncu je bil poudarek na nogah s poudarkom na desni nogi.
• En študent je imel otroka - 9 mesečnega dojenčka že tri tedne na infekcijski kliniki z vročino 39.5 in zdravniki niso vedeli, kaj mu je. Slobodan mi je dejal, da gre za virozno pljučnico, in da je virus dobro skrit. (na daljavo: niti jaz niti Slobodan otroka nisva videla). Po prvi terapiji na daljavo, ko sem 1/2 ure deloval na dojenčka (kar je silno dolgo, ponavadi se dojenčki napolnijo z energijo že po 5 minutah, vendar sem čutil, da otrok potrebuje in dobesedno zauga energijo), je mama, ki je bila v bolnici in ni vedela za to (samo oče me je prosil za pomoč), opazila, da je otrok bolj živahen, dobre volje in temperatura mu je padla na 38.0. Po treh dneh dvakrat dnevno terapij na daljavo so ga odpustili zdravega iz bolnišnice.
• Ugledni profesor ene od mariborskih fakultet se je sredi noči se nenadoma zbudil in zatem dobil vizijo: Videl je osebo skozi tunel, za katero je sijala močna svetloba. Oseba mu je mahala. Začelo ga je vleči skozi tunel in se je ustrašil in prekinil. En mesec pozneje je zvedel, da je umrl njegov prijatelj v Australiji natanko ob tisti uri, ko je imel vizijo.
• Kolegica je med drugim imela enkrat dogodek: sredi noči se je zbudila, se oblekla in se odpeljala 50 km ven iz Ljubljane, pa sama ni vedela, zakaj to počne. Ko je prispela, je našla prijateljico z možem vkleščena v razbitem avtu. Če ne bi bilo nje, bi ponesrečenca izkrvavela.
• Moja žena, ki sama dolgo časa ni verjela v čudeže, je želela oprati lase. Čeprav je vedela, da so v stanovanju šamponi, pa jih nikakor ni mogla najti. Rekla si je: to je najbrž sporočilo, da si moram oprati lase z naravno snovjo - jajčni rumenjak. Šla je v hladilnik in razbila jajce. In jajce je bilo brez rumenjaka (do sedaj še nobenega drugega primera jajca brez rumenjaka ne poznam).
• Znanec si je v drugem letniku vizualiziral, kako je šel na kolokvij in je pisal 95%. No ko je prišel dan kolokvija, ni šel pisat, ker ni bil dovolj prepričan vase. Na seznamu z rezultati pa je bilo njegovo ime in rezultat: 95%.
• Ko je bil star 9 let je prijateljev sin lahko videl te energije in tudi auro (energetski oblak okoli vsakega živega bitja in tudi okoli neživih stvari, ki pa imajo precej manjšo auro). Nekoč je narisal mojo auro in jo pobarval. Barve so me močno presenetile saj takrat še nisem vedel, kakšne barve so aurična telesa. Dva tedna pozneje sem v neki knjigi našel sliko aure in barve so popolnoma ustrezale sliki, ki jo je narisal prijateljev sin!
• Ko sem se sprehajal ob cerkvi pri samostanu v Stični, sem začutil valove zdravilne energije. Sčasoma sem ugotovil, da energijo, ki deluje zdravilno, čutim po poti od kapelice vse do sredine travnika pred cerkvijo. Ker sem čutil zdravljenje predvsem na mojih blokadah v glavi, sem mislil, da energija izvira iz zemlje in seva navzgor proti nebu. Nekaj tednov pozneje sem prosil prijateljevega sina, da mi opiše, kaj vidi na tistem mestu. Opisal mi je popolnoma drugače od mojih pričakovanj: tepih energije, debel en decimeter in širok cca 2m se sredi travnika dvigne na višino pol metra in se vije po poti do kapelice, kjer ponikne v zemljo. Preveril sem pri izkušenih in res natanko tako opisujejo energetske meridiane zemlje!
• Moja žena se je sredi noči naenkrat zbudila, začutila prijetno, blaženo stanje in zatem imela vizijo: sedela je v krogu z nekimi osebami, ki jih ni poznala. Vse je bilo izredno mirno in prijetno. Na sredi kroga je bila neka oseba/bitje, ki je naenkrat začela žareti: izžarevala je najprej belo svetlobo in zatem zlato rumeno. V tistem trenutku je čutila popolnost: popoln mir hkrati pa popolno doživetje, brez vsakih potreb, brez vsakih ugank/vprašanj, vse ji je bilo v tistem trenutku jasno. V mislih je rekla: to je torej to, razsvetljenje. Čeprav je pred tem doživetjem mislila, da je ob razsvetljenju, ko nimaš nobenih želja in potreb, popoln dolgčas, je bilo to stanje ravno nasprotje: popolno doživljanje in hkrati popoln mir. V bistu se z besedami niti približno to stanje ne da opisati. Zanimivo je, da je bila zatem za to doživetje hvaležna in ni čutila (kot bi mogoče pričakovali) noro željo, da bi ponovno dosegla to stanje.
• Moji sestri je nekdo pred leti napovedal, da se bo poročila z Italijanom in da bo v Jugoslaviji vojna. Takrat nihče (ali skoraj nihče) ni mogel niti pomisliti na to, da bi se v Jugoslaviji lahko zgodilo kaj tako groznega. Zato se je sestra, ko je slišala napoved, samo nasmejala, toda obe napovedi sta se uresničili...
• Moja sestra je med operacijo, ko so ji dali anestezijo, zapustila svoje telo in je opazovala priprave na operacijo z vrha sobe in se pri tem počutila izjemno lepo. Ko se je kirurg dotaknil njenega telesa, se je nemudoma vrnila vanj.
• Prijateljici je novopečena terapevtka, ki je ravno končala nadaljevalni tečaj pri bioenergetiku Slobodanu Stanojeviću, videla cisto na jajčniku. Naslednji dan je preiskava na ultrazvoku to potrdila.
• Prijateljica je pri Slobodanu v poskusu telepatsko pravilno sprejela ukaz (beseda: VSTANI!) in ga izvršila (to je bil edini poskus tistega večera).
• Znanka (po poklicu zobozdravnica) je v svojem stanovanju dvakrat (v razmiku nekaj dni) videla duha: sedel je v kuhinji na stolu in bil oblečen v meniško pregrinjalo. Od strahu je vsakič zbežala v svojo sobo, ko pa se je vrnila, ga ni bilo več. Od ezoterikov je dobila pojasnilo: obiskal jo je puščavnik, ki občasno obišče tistega, ki potrebuje pomoč. V naslednjih tednih ga je videla še dvakrat, vendar ne tako živo in ni prepričana, če si ni tretjič in četrtič samo domišljala.
• Znanka je zapisala: Nekega sobotnega dopoldneva sem se z otrokoma odpravljala na kolesarjenje. Ugotovili smo, da je kolo starejšega fantka prazno. Odšli smo na bližnjo bencinsko črpalko, kjer smo vedno polnili gume na kolesih, saj gre tako hitreje. Za polnjenje kolesa je potreben poseben nastavek, ker kolo ni standardno, na tej črpalki pa ga imajo. A ko sem prosila, da mi črpalkar napolni gume, je dejal, da je nastavek za ventilček nekomu posodil in ga ni več dobil nazaj. Poklapani smo obstali. Tedaj pa se z desne oglasi moški glas (nek mlad fant) in pravi: Gospa, jaz imam tak nastavek, vedno ga za vsak slučaj nosim s seboj. - Vzame ga iz žepa in res je bil pravi!
• Znanka je zapisala: Bližal se je Božič in z njim Dedek Mraz. Tistega leta (pred kakimi 5,6 leti) v službi ni bilo obdarovanja, zato sem želela otrokoma narediti veselje. Spomnila sem se, da sem nekoč slišala, da se da naročiti Dedka Mraza na dom in mu dati svoja darila, da jih razdeli otrokom. Zato sem začela spraševati sodelavce in sodelavke, če morda vedo, kje bi se to dalo storiti. Nihče ni imel o tem pojma. Razočarana sem se odpravila po službi domov in za brisalci svojega avta našla - reklamo za Dedka Mraza na domu!
• Študent je zapisal: Leta 1995 je oče umrl za srčo kapjo. Umrl je, ko je bil na službeni potiv Čateških toplicah. Tisto noč je pri naši stari mami v Ljubljani padla na tla in se razlbila slika, ki jo je oče prinel iz Rusije kot darilo in mu je bila vedno zelo pri srcu. Ko je oče pred smrtjo odšel od doma, je nenamenoma (predvidevam) obul na nogi dva različna čevlja, sicer sta bila enake barva in zelo podobna - vendar vseeno različna.
• Študent je zapisal: Konec leta 1995 je po dolgih letih bolehanja za rakom umrla tudi naša mama. Tisto noč sva prvič v življenju s sestro ostala doma sama. Prižgala sva večno lučko ob mamičini sliki. Ko sva se odpravljala spat, je kar naenkrat brez razloga eksplodirala luč v hodniku in stekleni delci so odleteli po vsem stanovanju. Istočasno se je večna lučka v drugem prostoru ugasnila brez posebnega razloga - ni bilo prepiha. Nekaj mesecev za tem je tudi brez razloga na polici razpadel na dele majhen model klavirja, ki ga je mamica kot otrok prinesla iz Anglije. Tudi ta je razpadel kar naenkrat in to ne po  šivih, temveč kar po sredini.
• Drugi študent je zapisal: Prijatelj je pred kratkim bil na operaciji. Hodi tudi k skupini, ki se ukvarja z reiki. Je skeptik, ampak firbčne sorte. Za hec jih je vprašal, če lahko ugotovijo, kje je bil operiran. Pravilno so ugotovili, pri kateri čakri je energetsko polje "raztrgano." Take operacije so kar redke, tako da je naključje skoraj izključeno.
• With Crown TV (Russian Kirlian camera) we already recorded five persons that have on at least one finger obvious double corona. Besides, by recording coronas of some hundreds of persons we noticed that occassionaly there appear a slight tendency of double corona (which however could be ignored as noise). There is no physical explanation for this phenomenon. I talked to one expert in gas discharge, and beside beeing confused he said that there should be some carrier of the charge on that destination from the finger. In June 1998 in St. Petersburg Prof. Krashenjuk told us about one such person, that had some psychological problems. Our five persons do not have any psychological problems although in a certain sense they may be classified as extremes. I asked for opinion several researchers in this field from Europe, Australia nad North America. This effect (double coronas) was noticed by several researchers, usually with some extreme people: either spiritually active or under stress or influenced by drugs or alcochol. My current hypothesis is that the Kirlian camera is able to record only first-level eteric body while the others are too subtle. Only in special cases, when a person have a special state of mind with emphasis on mental or emotional body the camera is able to record this.
• Študent in kolegica sta se odločila, da bosta poskusila telepatsko eden drugemu sporočiti besedi. Usedla sta se eden nasproti drugega in začela s pošiljanjem. Prva je pošiljala kolegica, ki se je odločila, da bo poslala besedo "roza" (barva). Čez nekaj trenutkov je študent potihoma v glavi slišal besedo "roža" in jo izgovoril naglas. V nadaljevanju je pošiljal besedo on. Odločil se je za besedo "žoga". Z zaprtimi očmi si je predstavljal gumijasto pisano žogo, ki je vertikalno razdeljena na posamezne dele - vsak svoje barve. Kolegica je začela pripovedovati, da vidi kroglo, skozi katero potekajo nekakšni cilindri. Po tem sta poskusila še z drugimi predmeti, ukazi, občutki in v velikem številu primerov sta uganila pravilno. Študent je besedo kolegici sporočal na tak način, da si je predstavil žarek svetlobe, ki potuje iz njegove glavo v kolegičino - tega ji ni povedal. Ko je to prvič poskusil, ga je kolegica takoj opozorila, da čuti v glavi velik pritisk, kot da bi jo hotelo raznesti. Na poti domov je želel preveriti ali prenašanje telepatskih sporočil deluje tudi z neznanimi osebami. Na avtobusu je opazil dva, ki sta se pogovarjala. Tistemu, ki je bil s hrbtom obrnjen proti njemu, je poslal sporočilo "Poglej me!". Oseba se je čez trenutek sunkovito obrnila. Na poti domov je naredil enak poskus še s tremi neznanci, uspelo je vsakič. Naslednji dan je s kupa zmešanih kart, obrnjenih s hrbtom navzgor, izbiral karte in poskušal imenovati številko na njih. Od petih kart je pri prvih dveh zgrešil številko za 1, ostale tri je ugotovil pravilno.
• Nekoč, ko sem bolan ležal doma, sem si pomagal z energetskim trikotnikom, ki ga je iniciral bioenergetik Slobodan Stanojević.  Zelo mi je prijal in sem ga imel na sebi 2 uri (kar je ponavadi preveč). Po telefonu me je poklicala prijateljica, ki se tudi ukvarja z bioenergijo, in sem si mislil: to je sporočilo, da moram nehati s trikotnikom. Odložil sem ga zraven telefona. Ko sva se nehala pogovarjati, pogledam zraven telefona, in tikotnika tam ni bilo. Potipal sem po celi mizi, pogledal na tla, zraven postelje, vendar trikotnika ni bilo nikjer. Rekel sem v mislih: dobro, to je sporočilo, da trikotnika ne smem več uporabljati. Obljubim, da ga danes ne bom več uporabljal, vendar ga moram najti. V tistem trenutku pogledam zraven telefona in trikotnik je bil tam...
• Nekoč na skupinski terapiji (kjer se v skupini sproščamo in istočasno se bioenergetsko zdravimo) sem nekje na polovici sproščanja začel zdraviti celo skupino na srčnem centru (ko sem po nekaj sekundah začutil, da deluje, sem to tudi povedal naglas), čez nekaj minut se je to ponovilo še na grlenem centru in zatem še na šestem centru - v višini čela. Na koncu terapije je večina (kakih 12 d 18 oseb) pritrdila, da so to čutili. Prijateljica - soseda pa je povedala, da je vsako od treh različnih terapij začutila nekaj sekund preden sem jaz povedal naglas...
• Nekoč na skupinski terapiji, pred katero smo se precej pogovarjali o čiščenju zamer med ljudmi z iskrenim pogovorom in odpuščanjem, sem začel celi skupini čistiti čustveno telo. Ena od sodelujočih se je zjokala, eden pa se je smejal (sicer ne naglas ampak v sebi, ker ni hotel drugih motiti). To so tudi tipične reakcije pri čiščenju čustvenega telesa.
• Nekoč sem delal aspektoregresijo kolegu, doktorju tehničnih znanosti. Aspektoregresija je postopek, kjer začneva pri problemu (želel je zvedeti vzrok njegove bolezni), zatem z energetskim vplivom pomagam, da začuti energetsko blokado, jo opiše in se začne z njo pogovarjati. Lahko jo bodisi prepriča da odide ali pa ugotovi, zakaj je to blokado imel in takrat ni več potrebe po tej blokadi. Ozaveščenje je lahko direktno: v pogovoru z blokado ali pa z regresijo: vrne se v čas, ko je blokada nastala (v tem ali kakem od prejšnjih življenj) in tam očisti stvari - to dela pri budnem stanju, brez hipnoze). V regresiji se je znašel nekje na Kitajskem kot tiran, ki je izkoriščal delavce v peskokopu. Ko se je delavcem opravičil, so vsi naenkrat dvignili roke in začeli mahati tako, da so dlani obračali okoli navpične osi roke. Oba sva bila presenečena nad tem. Šele čez nekaj mesecev sva zvedela, da ima tako mahanje z dlanmi enak pomen, kot pri nas ploskanje: torej odobravanje.
• Nekoč sem delal aspektoregresijo prijateljici, socialni delavki. V regresiji je dirjala na konju po celi Evropi kot nekakšen sel, ki je širil resnico. Na koncu je vzpostavila stik s svojim vodnikom,  Gabrijelom. V trenutku, ko jo je Gabriel potegnil iz telesa, ji je postalo slabo in je hotela odnehati. Pomiril sem jo in ji svetoval naj se sprosti in prepusti. Ko je bila izven telesa, mi je opisovala, da sta z Gabrielom nad nama pri stropu sobe. Gabrijel ji je odprl debelo, zaprašeno knjigo rdeče barve in iz knjige je začela brati: kakih 25-30 stavkov je prebrala (zelo modri stavki o tem, kakšno naj bi bilo idealno življenje ljudi na zemlji). Zatem ji je knjigo zaprl. Povedal še nekaj modrosti, ter odgovarjal na njena in moja vprašanja. Zelo je poudaril pitje čiste vode (pa tudi pravega vina, ki pa da ga sploh ni v prodaji), vse druge pijaše so zanič. Zelo je poudaril smeh: preresni smo in preresno se gremo to igor, ki se ji reče življenje. Smejte se čim več. Poudaril je, da narobe sedimo: hrbtenica in vrat naj bosta zravnana. Poudaril je tudi, da dihamo preplitvo in bi morali bolj globoko dihati. Več bi se morali gibati v naravi na svežem zraku. Poudaril je, da vse preveč izgubljamo čas z materializmom. Več časa si moramo vzeti zase pa tudi za branje knjig. Oblečeni smo narobe. Večino časa bi morali biti nagi, obleko naj bi uporabljali res samo za zaščito in obleka bi morala biti ohlapna in nikako ne oprijeta. Poudaril je čiste misli, nikoli grdo/slabo razmišlajti o čemerkoli in o komerkoli. Nikogar obsojati. Ker sprejemamo bremena drugih, si bremenimo križ. Vsak je odgovoren samo sam zase. Tudi za svoje otroke nisi odgovoren. Seveda je dobro, da jim pomagaš in jih spodpujaš, vzgajaš. Nikakor pa nisi odgovoren zanje (oba sva bila presenečena nad tem). Ko sta se poslovila in se je vrnila v svoje telo, se je počutila blaženo, kot prerojena.
• Ugledni profesor ene od Mariborskih fakultet je zapisal: Ker si me napeljal na opazovanje nenavadnih dogodkih, Ti opišem dogodek, ki se mi je zgodil v nedeljo. Izpolnjeval sem formular za prijavo dohodnine. Čisto na koncu sem ugotovil, da sem pozabil napisati prispevek za Posočje. Potrdilo o tem sem iskal v mapi, kamor odlagam račune s katerimi lahko uveljavim olajšave. V mapi, kjer bi naj odrezek bil ga ni bilo. V naši družini imamo en velik predal v omari, kamor mečemo vse vrste potrdil, za katere ni opredeljeno kam spadajo. Vsakih nekaj let zmečemo stare stvari proč. Sklenil sem, da grem potrdilo za Posočje iskati tja. O groza! Ker je moja žena urejala sobo in premikala omaro je predal izpraznila v vrečo. Računam, da je bilo v vreči najmanj 1000 raznih listov, ki so se nabrali zadnjih 10 let. Vrečo sem odnesel v dnevno sobo in začel s sistematičnim iskanjem potrdila. Po kakšnih 20 min sem ugotovil, da bom najbrže potreboval dve uri, da pregledam vse te papirje. Ves nejevoljen sem gledal vrečo s papirji in razmišljal, kaj bi. Nakar se mi utrne ideja, da bi morda s pomočjo mojega angela - katerega obstoj gledam s skepso - bolj o njem govorim v šali - lahko pa kar z enim iskanjem našel željeni papir. Torej grem z roko v vrečo, pomešam papirje, ne da bi gledal - podobno, kot to delamo na srečolovu - in potegnem list papirja - potrdilo, ki sem ga iskal!
• Znanka je zapisala: Ko sem bila stara 19 let smo doma v dnevni sobi imeli velik kamin oz. peč v obliki divana. Na njem je bilo zelo prijetno poležati in se ogreti. Neke sobote sem šla počivat, točno se spomnim da sem se vlegla v ribo, z rokami skrčenimi ob glavi. Zaspala nisem ampak sem se naenkrat zavedla, da gledam nase od zgoraj navzdol. Moje fizično telo in , jaz bom rekla temu duša, sta bila ločena. Mislila sem lahko čisto bistro. Sprva se nisem ustrašila, prevzel me je neverjeten občutek mirnosti, občutje je bilo fantastično čudovito in mi je ugajalo, saj sem bila sicer vedno precej nervozna, sploh pa v tistem obdobju. Danes vem da je šlo za strah, ki se ga šele zdaj skušam znebiti. Kakorkoli, nekaj časa sem uživala v tej mirnosti, potem pa sem pomislila, madonca pa ja nisem mrtva! Hotela sem nazaj v telo, pa nisem mogla. Nekaj časa sem se še gledala "dol", potem pa me je " zmanjkalo" v vsakem smislu. Ko sem se zavedla ali zbudila, ne vem kako bi temu rekla, sem bila spočita, kot bi dolgo spala. Dogodek sem kasneje opisala Čirotu, študentu medicine z Jesenic, takrat je bil po mojem v petem letniku, ki mi je rekel naj to prakticiram naprej, da so to poznane stvari ipd. Prakticirala nisem, ker se mi je to "zgodilo", najbrž pa tudi zaradi strahu pred neznanim. Tudi govorila o tem nisem najbrž prav nikomur več, da me ne bi imeli za malo prifliknjeno.
  Ko sem bila stara 12 let mi je v prometni nesreči umrla sestra. To je bilo 2. maja 1964. Tisto noč sem šla spat v mamino posteljo. Na desni strani postelje je bilo ogledalo, na nasprotni strani, kot navadno, pa omare. Ob 1.30 uri ( takrat sem tudi rojena ), sem se zbudila, pogledala v ogledalo in videla, da pred omarami stoji moja sestra. Kar nekaj časa sva se nemo gledali in ko sem bila prepričana, da je res tam, sem se obrnila. Ni je bilo več. Zjutraj sem to povedala domačim, otroku se je seveda sanjalo. Sestra je bila ob smrti stara 16 let ( rojena 1. maja 48 ). Čez 16 let, 2. maja 1980 sem rodila sina.
  Tudi datumi se ponavljajo. 28. oktobra sem se ločila, na ta datum mi je tudi umrla mama.
• Član alternativnega društva je zapisal: Nekega jutra sva še z eno članico društva nalagala prtljago v avto. Odpravljala sva se na vikend delavnico duhovne skupine. Na obsežnem parkirišču so v bližini samo stanovanjski bloki, zanesljivo pa daleč naokoli ni nobene pekarne, pa tudi midva nisva imela naloženega kruha v prtljagi. Toda članica društva me je vprašala če tudi jaz voham čudovit vonj sveže pečenega kruha in da ji je čudno od kod. Vprašala me je če imam pri seb svež kruh pa sem moral zanikati. Tedaj tudi sam nisem zaznal nobenega vonja po svežem kruhu. Po večurni vožnji z avtom in trajektom sva zapeljala na otok in tedaj se je ponovno pojavil vonj po svežem kruhu, ki sva ga tokrat oba zaznala. Ampak na tistem mestu ni razen blagajne ničesar in več kilometrov naokoli je golo skalovje.
  Celotna skupina se je zbrala in pridružil se je tudi vodja in učitelj. Bil je slab in v mukah. Razkril nam je in pokazal stigmo na roki, ki se mu je začela ponovno odpirati in krvaveti. Po nekaj urah počitka učitelja smo vseeno začeli s programom našega duhovnega druženja. Tisto noč se je na sliki Jezusa Kristusa, ki se nahaja v prostorih druženja materializiralo precej novega vibutija. Posuti smo bili tudi nekateri člani skupine.
  
  

Dogodivščine, kjer sugestija (ali `placebo' efekt) ni izključena, vendar je malo verjetna:

• Doktorica tehničnih znanosti je (ko je končala tečaj pri Slobodanu) pomagala svoji prijateljici, ki jo je že mesec dni močno bolel križ, tako da ji je bil vsak gib boleč. Naslednji dan je presenečeno odkrila, da jo križ ne boli več in bolečine se niso več povrnile.
• Doktor fizike, Tom Chalko, predavatelj na Univerzi v Melbournu, je odkril, da živopisana majčka zdravilno deluje, ker spodbuja notranjo energijo (barvna akupunktura). Sčasoma je razvil zdravilno majčko, ki deluje samo s svojim barvnim vzorcem. Nekoč je dal poskusiti majčko nekemu paraplegiku, ki je bil že 30 let `prikovan' na voziček. Tisto noč invalid ni mogel spati in se je popolnoma prepotil. Naslednje jutro je shodil (in njegova največja težava je bila tožba zavarovalnice, češ da je simuliral in s tem izsilil in dobival 30 let denarno nadomestilo).
• Dr. Tom Chalko je mnogokrat opazil drastičen pozitiven efekt živopisane majčke (že po nekaj minutah nošenja) na auro osebe (merjeno s Kirlianovo kamero). Sami smo to že poskusili pri nekaj 10 osebah in pri pribl. polovici je bil efekt zelo pozitiven in pri nekaterih tudi drastičen.
• V Tunjicah blizu Kamnika so leta 1998 odkrili zdravilni izvir energije (v peskokopu na začetku gozda), ga uredili in je sedaj zdravilni gaj, kjer se  lahko za vstopnino pod vodstvom sprehodiš, zmeditiraš in se napolniš z zdravilnimi energijami. Sam sem bil z ženo tam pred enim mesecem in je res prijetno. V 45 min sem se tako napolnil, da na zadnjih nekaj izvirih nisem več mogel sprejemati energije. (Vsega skupaj je okoli 10 izvirov, vsak je blagodejen za različne stvari). Seveda pa taki izviri obstajajo tudi drugje, srečamo jih skoraj povsod v naravi, nekateri so močnejši in nekateri šibkejši. Na idejo novinarke Irene Pan (TV Tednik, TVS1)  smo s Kirlianovo kamero posneli auro nje in snemalnega tehnika pre obiskom na Tunjicah in po obisku na Tunjicah. Razlika pri snemalnem tehniku je bila drastična (od skoraj prazne aure na skoraj popolno auro), pri novinarki pa zelo pozitivna (od skoraj popolne na popolno auro - drastična niti ni mogla biti).