Zahodna medicina in zdravilstvo


Zahodna (uradna, ortodoksna, alopatska, znanstvena) medicina temelji na znanosti, zdravilstvo (alternativna, komplementarna, duhovna, energijska, tradicionalna, celostna medicina) pa na duhovnosti. Znanost predpostavlja, da se je človek razvil iz materije, duhovnost pravi, da se je človek razvil iz zavesti. Pri tem seveda prava duhovnost vključuje tudi spoznanja znanosti. Znanost uporablja razum, t.j. logični, racionalni um, duhovnost pa poleg razuma uporablja tudi srce, t.j. intuitivni um. Racionalni um želi biti objektiven, intuitivni um je nujno subjektiven. Znanost priznava samo materialni del človeškega bitja, duhovnost pa opisuje večplastnost človeškega bitja: duhovno raven (ljubezen, volja in univerzalna inteligenca), psihično raven (mentalno in čustveno) ter fizično raven (pranično [energijsko-informacijsko] in materialno). Zahodna medicina obravnava človeka kot biokemični stroj, zdravilstvo pa predvsem kot zavestno in večplastno bitje, pri čemer je telo samo ena od plasti (tudi okolje je večplastno in zato lahko z različnih plasti vpliva na človeka).

Zahodna medicina izhaja iz materializma, zdravilstvo pa iz vitalizma. Materializem temelji na predpostavki, da je življenje nastalo po naključju, torej da nima globjega smisla in pomena. Vitalizem pa predpostavlja, da življenje ni naključje, ampak da je nastalo NA KLJUČ, torej da ima globji smisel in namen, ki ga lahko dosežemo z razvijanjem etičnih in duhovnih vrednot. Zahodna medicina obravnava bolezen kot naključje, zdravilstvo pa se zaveda, da ima bolezen namen - sporočilo za pacienta (npr. opozarja ga, da je skrenil s svoje poti in da je pozabil, čemu je namenjeno njegovo življenje; sporočilo je lahko namenjeno tudi širšemu krogu ljudi, ki so povezani s pacientom, npr. staršem, bližnjim sorodnikom itd.). To pa pomeni, da mora pacient sprejeti polno odgovornost za svojo bolezen in se aktivno vključiti v njeno odpravljanje. Pomoč zdravnika in/ali zdravilca je seveda potrebna in dobrodošla, vendar je to samo pomoč, opora, kažipot; korake k popolni ozdravitvi mora narediti vsak sam. Zdravnik oziroma zdravilec prevzemata odgovornost samo za skrbno in strokovno opravljeno pomoč, ne pa za izid zdravljenja, ki je vedno v največji meri odvisen od pacienta (in njegovih dejanj v preteklosti).

Zahodna medicina obravnava bolezen kot napako v biokemičnem stroju, ki jo je treba odpraviti. Zdravilstvo išče globje vzroke za nastanek bolezni in pri tem upošteva več nivojev človekovega bitja. Ni dovolj, da odpravimo znake bolezni, saj je napaka v fizičnem telesu (lahko) samo posledica vzorkov z višjih nivojev. Zato je potrebno pri vsaki bolezni posvečati pozornost vsem nivojem in nikoli samo enemu. Pri tem velja, da so nivoji med seboj povezani in lahko terapevt preko enega nivoja vpliva na več nivojev hkrati. Vsak pacient je edinstven in neponovljiv, zato je lahko pri enakih simptomih za različne ljudi učinkovit popolnoma različen pristop k zdravljenju. Ker je človek večplastno bitje, je v okviru zdravilstva mnogo različnih pristopov k zdravljenju. Nekateri pristopi se posvečajo nekaterim nivojem bolj kot drugim, vendar se večina zaveda večplastnosti: akupresura, kiropraktika, osteopatija, refleksologija, shiatsu in ostale oblike masaže, zeliščarstvo, aromaterapija, razne diete, naturopatija, akupunktura, homeopatija, Bachove cvetne esence, dihalne in sprostitvene tehnike (joga), regresija, meditacija, biosinergija, bioenergija, reiki, kistaloterapija, aroma in barvna terapija, zdravljenje z zvokom, s plesom, s petjem, magnetna terapija, bioresonanca, radiestezija, Kirlianova fotografija, iridologija, zdravljenje z molitvijo, jasnovidnost, astrologija itd.

Vse več je tudi znanstvenih potrditev učinkovitosti nekaterih pristopov k zdravilstvu, največ na področju akupunkture, homeopatije, bioresonance, joge, meditacije itd. V zadnjih nekaj letih je bilo opravljeno več znanstvenih raziskav, ki potrjujejo vpliv molitve na daljavo na zdravje pacientov. Te raziskave so izključile možnost sugestije (oz. placeba) na enak način, kot to počno pri preverjanju novih zdravil. Rezultate so objavili v več člankih v vrhunskih medicinskih znanstvenih revijah. Rezultat teh raziskav dejansko pomeni, da zdravnik lahko namesto tablet predpiše pacientu, naj zdravilec moli za njegovo zdravje.

Človeštvo potrebuje povezavo (združitev) zahodne medicine in zdravilstva v integrativno, celostno medicino. Zdravnikom je treba vrniti znanje o duhovnih vidikih človeškega bitja in o smislu življenja, zdravilci pa potrebujejo dodatno izobraževanje iz osnov medicine, da bodo lahko učinkovito sodelovali z namenom pomagati pacientom odpravljati bolezen in vzroke zanjo ter jih spodbujati k večjemu zaupanju, pogumu, iskrenosti in vztrajnosti na njihovi duhovni poti, da bodo bolj ljubeči in bolj sočutni do vseh živih bitij ter bolj ponižni do narave in stvarstva.