Knjigo lahko naročite po tel 041 463 704 ali po elektronski pošti: irena PIKA roglic AFNA gmail PIKA com (broširano, 120 strani, Cena: 9,60Eur plus poštnina).

Edward Bach: OSVOBODI SE
Povzetek

Resnice ni potrebno analizirati, jo narediti za predmet spora ali jo zaviti v plimo besed. Nasprotno, v nas sveti kot sonce, kajti del nas je. Samo nebistvene stvari v življenju - namreč komplicirane - zahtevajo veliko prepričevanja in pospešujejo razvoj intelekta. Enostavnost je osnovni ton celotnega stvarstva.

Naša duša (tih, droben glas v nas, božji glas) nam govori po notranji intuiciji, po naših občutkih, naših željah, idealih, po naših vsakdanjih priljubljenostih in odporih; govori nam v jeziku, ki ga najlaže razumemo. Kako naj bi nam sicer govoril On? Naši resnični občutki, želje, privrženosti in odpori so namenjeni temu, da nam duhovne zapovedi naše duše s pomočjo naših omejenih čutnih zaznav naredijo razumljive. Kajti mnogi ljudje še niso sposobni stopiti v kontakt neposredno s svojim višjim jazom. Njegovim navodilom bi morali brezpogojno slediti, kajti samo naša duša ve, katere izkušnje so za nas pomembne. Kakršnokoli že je to navodilo - trivialno ali najvišjega pomena - če je to želja po še eni skodelici čaja ali pa če gre za popolno preusmeritev življenjskih navad, po odgovarjajočih impulzih se moramo voljno ravnati. Duša ve, da je samo zadovoljitev želje zmožna pozdraviti vse to, kar na tem svetu vidimo kot grešno ali napačno, kajti tako dolgo, dokler se naše celotno bitje upira določenemu pravilu obnašanja, odgovarjajoča napaka ne bo odpravljena, marveč v nas drema dalje. In zato je na primer tudi bolje, da prst tako dolgo vedno znova vtikamo v kozarec z marmelado, dokler marmelade ne moremo več videti in ne predstavlja več draži.

Bolezen je organski izraz naše zavrnitve, da bi se prepustili vodenju lastne duše. Pojavi se, ko smo za »tih, droben glas v sebi« gluhi in pozabimo na svoj božanski izvor, ko poskušamo drugim vsiliti svoje želje ali pa pustimo, da na nas vplivajo njihovi očitki, misli in ukazi.

Seznam zdravil bo v prihodnosti moral vsebovati samo taka zdravila, ki povzročajo dobro neposredno in niso primerna zgolj za to, da se zoperstavijo zlu. Gotovo - sovraštvo včasih premaga še večje sovraštvo, pozdravi pa se lahko samo z ljubeznijo. Okrutnost lahko včasih zaustavimo samo z okrutnostjo, zares izginila pa bo samo tam, kjer imata premoč dobrohotnost in usmiljenost. Strah lahko v ozadju še večjega strahu od časa do časa pozabimo, toda strah lahko resnično pozdravi le popoln pogum.

Bolezni imajo edinole »korekcijsko« funkcijo; niso ne maščevalne ne okrutne, ampak so samo opozorilni znak naše duše, ki nas želi opozoriti na napake. Nadalje naj bi nam preprečile, da bi si še naprej škodovali, in nas pripeljale nazaj na tisto pot resnice in luči, ki je nikoli ne bi smeli zapustiti.

Zdravljenje ni podvrženo tako imenovanim naravnim zakonom, ki jih materialisti danes častijo, ali konvencijam ali splošnim standardom, zdravljenje je božanskega izvora.

Zdravnik prihodnosti se bo zavedal, da ni zmožen zdraviti iz svoje lastne popolnosti. Razumel bo, da je v najboljšem primeru lahko »medij«, po katerem dobijo bolniki navodila in po katerem so ozdravljeni, v kolikor vse svoje življenje posveti služenju soljudem, proučuje človeško naravo, si iz vsega srca želi lajšati trpljenje in po najboljših močeh stoji bolnikom ob strani. In tudi še potem je odvisna njegova sposobnost zdravljenja samo od moči njegove pripravljenosti služiti. On ve, da tako zdravje kot življenje izvirata samo od Boga, od Boga edinole. Zaveda se, da imajo on sam in zdravila, ki jih predpisuje, v božanskem načrtu samo posredniško funkcijo in so določena za to, da trpečega vrnejo nazaj na pot božjega zakona.

Jutrišnja terapija bo primarno skrbela za to, da bo pacienta seznanila s štirimi temeljnimi izkušnjami: najprej z ljubeznijo, drugič z upanjem, tretjič z veseljem in četrtič z vdanim zaupanjem.

Ta zdravila (Bachove cvetne esence) učinkujejo tako, da zvišajo naše nihanje in nas notranje odpro za zaznavanje svojega duhovnega bistva, da nas razen tega popolnoma napolnijo s tisto močjo, ki jo najbolj nujno potrebujemo in nas očistijo napačnega vedenja, ki je vzrok za naše trpljenje. Tako kot lepa glasba ali druge čudovite izkušnje so sposobna, da nas notranje dvignejo in povzročijo, da vzpostavimo stik s svojo dušo. In medtem ko tako učinkujejo na nas, nam podarijo mir in nas osvobodijo našega trpljenja.

Jutrišnji pacient bo moral razumeti, da se lahko samo on sam osvobodi svojega trpljenja, četudi morda upošteva nasvet izkušenega sočloveka, ki ga podpira v njegovih prizadevanjih.

Toda neka resnica je skoraj potonila v pozabo - da nas namreč te rastline, medtem ko pomirjajo in blažijo naše skrbi in strahove, spet pripeljejo v stik s svojim božanskim izvorom. In z naraščanjem božanskega rastejo tudi zdravilne moči v nas.

Čudovita, obenem absolutno resnična je misel, da določene rastline, medtem ko nam prinašajo tolažbo in nas zdravijo, istočasno krepijo tudi našo povezanost s svojim božanskim izvorom. In to se vedno znova kaže tudi v tem, da bolniki niso ozdravljeni samo svojih telesnih tegob, ampak jih cvetne esence napolnijo tudi z mirom, upanjem, veseljem, sočutjem in dobrotljivostjo ali okrepijo odgovarjajoča notranja stanja, v kolikor so bila že poprej prisotna.

Dve usmeritvi izzoveta v tej deželi verjetno več bolezni kot vsak drug posamezen faktor - namreč grabežljivost in malikovalstvo. V naši civilizaciji zasenči grabežljivost vse in vsakega - pohlep po bogastvu, pohlep po statusu, pohlep po prestižu, pohlep po priznanju, pohlep po udobju, pohlep po popularnosti. Najhujši pohlep od vseh pa je brezobzirna želja, da bi drugega človeka povsem posedovali.

Koliko ljudi iz kroga vaših prijateljev ali svojcev lahko o sebi reče, da so zares svobodni? In koliko jih lahko naštejete, ki jih kak drug človek ne duši, ne vpliva nanje ali jih ne nadzira?

Nič se ni tako težko naučiti kot biti svoboden - osvobojen okoliščin, okolice, drugih ljudi in predvsem samega sebe. Kajti šele ko smo svobodni, lahko soljudem zares kaj damo in jim služimo.

Ne pozabite nikoli, za vse nosite odgovornost vedno sami - če ste bolni ali nesrečni ali obkroženi s »težavnimi« prijatelji ali svojci, če ste prisiljeni živeti med ljudmi, ki vam ukazujejo in vas ponižujejo, ki vam prekrižajo načrte in izničijo ves vaš napredek: pri vsem tem ste brez izjeme sami aktivno udeleženi. Kajti vse to se lahko zgodi samo, dokler je naš cilj - pa naj bo v še tako neznatni meri - da druge oviramo v njihovi svobodi, ali dokler nam preprosto primanjkuje poguma, da bi uveljavili svoje individualne pravice - da, pravzaprav svojo pravico po rojstvu.

Resnično in v vsakem pogledu svobodni bomo šele v trenutku, ko bomo vsemu in vsakemu okrog nas brezpogojno priznali popolno svobodo, ko ne bomo več poskušali postavljati meja in drugih vezati, ko od drugih ne bomo ničesar več pričakovali, ko ne bomo imeli v mislih nič drugega kot dajati in dajati in ne bomo ničesar zahtevali zase.

Absolutna svoboda je naša pravica po rojstvu, toda v življenje lahko to pravico prebudimo samo, če damo enako svobodo vsakemu živemu bitju, ki zaide na obzorje našega življenja.

Da svobodo dobimo, moramo svobodo dati.

Naš duhovni razvoj najbolj omejuje pretirana želja po takem razvoju. Kajti v dimenziji, o kateri govorimo tu, je pomembna bit, ne dosežki: bivanje nosi svoje plačilo v sebi. To ne drži samo za to življenje, ampak še toliko bolj za tiste, ki iščejo duhovni svet. Čisto narobe je, če hoče biti človek dober ali če hoče hitro napredovati ali doseči popolnost. Nasprotno, potrebno je ponižno čakati na svojem mestu in biti pripravljen služiti, dokler nisi poklican k višjemu.

Na tej bivanjski stopnji ne napredujemo zaradi svojega truda, ampak zgolj čakamo, dokler nismo spoznani za vredne.

Na zemlji se moramo truditi. V nebesih pa je ravno nasprotno.

To pomeni, da je celo največja žrtev, ki jo naredimo na zemlji zaradi svoje duhovne veličine, napačna. Kdor se obnaša tako, se obnaša tako kot mladi mož, ki reče: »Vse to sem naredil,« in kljub temu ne dobi dovoljenja za vstop v nebesa.

Videti je, da obstaja samo ena pot: nesebično služenje, ki nikoli ne premišlja o duhovnem povišanju in ni nič drugega kot želja, pomagati drugim.

Védenje, ki ga človek išče zato, da bi drugim pomagal, utemelji tako rekoč pravico do tega védenja.

Notranje védenje pride k nam v nepričakovanih trenutkih miru in tišine čisto brez prisile - v trenutkih, ko se duh ukvarja z drugimi stvarmi.

Vse resnično védenje izvira iz naše notranjosti, zraste iz nebesedne komunikacije s svojo dušo.

Dogmatiziranje in civiliziranje duhovnega življenja sta nas odtujila zavedanju, da vse znanje že nosimo v sebi.

Bili smo pregovorjeni k veri, da se moramo pustiti poučiti od drugih, in tako je naš duhovni jaz zašel v pozabo. Tako pomembno je, da se spet zavemo, da leži vsa resnica v nas samih.

---------------------
Irena Roglič Kononenko
dipl. psihologinja in prof. slovenskega in nemškega jezika

· psihološka pomoč pri težavah v odnosih, poklicnih in drugih življenjskih odločitvah ter psihosomatskih težavah (pogovor, obravnava natalnega horoskopa, Bachove kapljice)

· poučevanje slovenščine, nemščine (tečaji za manjše skupine ali individualno)

· prevajanje

· lektoriranje

Plešičeva 49, 1000 Ljubljana
Telefon: 041 463 704

Po telefonu 041 463 704 lahko naročite knjige:

· Herman Hesse: Otroška duša

· Khalil Gibran: Norec

· Rainer Öhlschleger: Iztočnice za interpretacijo horoskopa (Planeti, znamenja, hiše in aspekti)

· Gitta Mallasz: Odgovor angelov

· Edward Bach: Zdravi se sam (Duhovna osnova originalne Bachove cvetne terapije)

· Edward Bach: Osvobodi se