Iztočnice za interpretacijo horoskopa - plati, znamenja, hiše in aspekti

IZTOČNICE ZA INTERPRETACIJO HOROSKOPA -
PLANETI, ZNAMENJA, HIŠE IN ASPEKTI
by Rainer Ohlschleger (povzela Irena Roglič)

Naslovnica Avtor Rainer Ohlschleger (rojen 1945. leta v Augsburgu) se ukvarja z astrologijo od svojega 18. leta. Študiral je medicino, šport; bil vodja športnega centra na Dunaju, kjer živi še danes. S 40. letom se je začel z astrologijo poklicno ukvarjati. Od takrat je astrološki svetovalec in od 1989. leta vodi tečaje psihološke astrologije.

Astrologija je nauk o analogiji med kozmičnim in zemeljskim dogajanjem. Ker so ljudje na zemlji del iste celote kot planeti na zvezdnem nebu, njihove medsebojne vplive lahko izrazimo s simbolnim jezikom, meni avtor. Človek je vpet v stalno vzajemnno interakcijo z okoljem, zato so pogoji okolja, v katerih živi, neizprosno ogledalo njegovega bistva. V astrološkem mišljenju naključje ne obstaja, poudarja avtor. Vse, na kar človek naleti, ima opraviti z njim. Vidno je samo podoba. Po avtorjevem prepričanju je eden bistvenih namenov človeka, da razume simbolni jezik in dojame simbolični značaj stvari. Astrologija mu je lahko pri tem dragoceno pomagalo.

Pričujoči priročnik je avtor namenil praktikom: astrologom, zdravnikom, zdraviteljem, psihologom, terapevtom, pedagogom, socialnim delavcem, pa tudi vsem drugim, ki želijo s pomočjo astrologije razširiti meje samospoznanja in razumevanja soljudi ter prevzeti odgovornost za svojo usodo. Kdor bi rad spremenil svoje okolje, se mora spremeniti na znotraj. Procesi notranje preobrazbe pa zahtevajo intenzivno ukvarjanje z lastno osebnostjo. Tudi za to se zdi avtorju rojstni horoskop najprimernejši instrument, saj se mu zdi po individualnosti, kompleksnosti in izrazni moči daleč nad vsakim psihološkim sistemom.

Priročnik je sestavljen iz kratkih gesel za posamezne kombinacije astroloških simbolov in je kot tak zelo pripravno asociativno orodje za hiter vpogled v značaj neke osebe, organizacije, dogodka. Za vsako kombinacijo simbolov ponuja obilico značilnih pojavov in obnašanj, najprej na ravni oslabljenega in pretiranega izražanja, nato pa še na ravni uravnoteženega delovanja, ki pomeni človekovo učno nalogo v tem življenju.

Dragocen za vse, ki se ukvarjajo zdravjem ljudi, je izčrpen opis bolezenskih dispozicij pri posamezni povezavi planetnih funkcij. Po svoji praktičnosti, jedrnatosti, razumljivosti, pa kljub temu veliki povednosti, bi pričujočemu delu v astrološki literaturi težko našli primerjavo.

K slovenski izdaji dela je predgovor napisal Viktor Gerkman. Priročnik obsega 340 strani, format 17,5 krat 24.5 cm, trda vezava. Priročnik lahko naročite na prevajalkinem naslovu: Irena Roglič Kononenko, Plešičeva 49, 1000 Ljubljana, e-naslov irena PIKA roglic AFNA gmail PIKA com

ali po telefonu 041 463704 (cena: 25Eur plus poštnina).

PREDGOVOR

Modrijan se zaveda, da se najglobljih resnic lahko naučiš le od narave, tako od notranje kot tudi od zunanje, ki je njena prispodoba. Njena pojavnost je večplastna, toda na vseh ravneh govori o strukturah, ki teže k vse večji dodelanosti in urejenosti, ter o polariziranih silah, težečih k ravnovesju. Harmonično uravnovešanje sil pa omogoča le zadostna energijska pretočnost, do katere pride takrat, kadar v tokokrogih znotraj strukture ni prevelikih ovir, odporov in blokad. Astrologija je najsplošnejša veda o dinamiki temeljnih sil, ki poganjajo evolucijo življenjskih oblik na snovni, na čustveni in na miselni ravni, pa tudi na ravni intuitivno dojemljivih idealov. Na življenjske silnice in na njihovo dinamično skladnjo gleda skozi arhetipe, torej skozi najsplošnejše in zato precej abstraktne predstave o osnovnih življenjskih funkcijah.

Astrologija se potemtakem poslužuje tistih osnovnih funkcijskih simbolov, ki omogočajo razumevanje prenosa dinamskih vzorcev z ene ravni pojavnosti na drugo, pa najsi gre za vzročni vpliv ali zgolj za sinhronost dogajanja. Zato je izjemno koristna pri preučevanju tega, kako človekova vrednostna orientacija vpliva na njegovo sposobnost razumevanja situacij in na njegova stališča, in potem tega, kakšne posledice ima to za človekovo čustveno odzivnost. Nadalje pomaga spregledati, kako pristranska stališča in čustveni odpori pogojujejo človekove komunikacijske probleme in pomanjkljivo znajdenje v praktičnih okoliščinah, potem pa tudi, kako v konfliktih potrošena energija pogojuje padec človekove vitalnosti in neredko tudi nastanek telesnih bolezni.

Astrologija omogoča vpogled najprej v osnovno strukturo dejavnih silnic, potem pa tudi v časovno dinamiko dogajanja organizmičnih, socialnih in celo mehanskih struktur, in to na tako ekonomičen način kot nobena druga veda. Na današnji stopnji razvitosti ima sicer velike probleme s podrobnejšo kvantifikacijo dinamike, a že vpogled v časovna zaporedja sprožitve posameznih vrst silnic v neki dinamski strukturi je skrajno dragocen. Astrologija izhaja iz bazične podmene o celovitosti in dinamski povezanosti našega Sončnega sistema. S celovitostjo je mišljeno to, da nobena stvar ni izolirana, ampak je vključena v širši splet kozmičnih silnic, katerih ritmično nihanje je opredeljeno s spremembami položajev večjih teles v Sončnem sistemu. Ta telesa so za astrologijo simbolični nosilci življenjskih funkcij, njihov ritem premikanja pa opredeljuje dinamiko sprememb v življenjskih funkcijah.

Astrologija je zelo stara veda, starejša od zgodovinskega spomina. Nastala je iz opazovanja vplivov makrokozmičnih sil na dogajanja v mikrokozmosu, se pravi iz vzporejanja ritmičnih sprememb v neživi naravi, v rastlinskem in živalskem svetu pa seveda tudi pri človeku, z ritmičnim kroženjem nebesnih teles. Izkušeni zdravniki starega veka so ugotovili, da se človek z določenim značajem in določenimi bolezenskimi nagnjenji rodi samo ob določenih planetnih konstelacijah. In tudi to, da ne zboleva kadarkoli, ampak ravno tedaj, ko je vpliv planetnih sil nanj bolj obremenjujujoč kot sicer. Ugotovili so celo, da se tudi pomembna srečanja, poslovni uspehi ali neuspehi, družbeni vzponi ali padci, ekstaze in nesreče ne pripete slučajno, ampak da so vpeti v širši kozmični red dogajanja. Zato lahko rečemo, da je astrologija veda o globljih vzrokih, pomenih ter povezavah dogodkov, ki bi jih sicer smatrali za slučajne.

Do obdobja razsvetljenstva so številni učenjaki in modreci natančno opazovali značilnosti človeških značajev, pripadajoče jim fiziognomije in mimike, ter osebne in socialne usode, v katero so bili njihovi nosilci vpeti. Veljalo je, da značaj pogojuje usodo ter da ga je treba preobraziti, da bi se kretnice na poteh usode postavile drugače. Človekov svet je bil takšen, kot je bil sam, svet je bil razumljen kot njegov odraz. Človek je dojel zunaj sebe le tisto, kar je dojel v sebi. Razsvetljenstvo pa je človeka hotelo osvoboditi njegove pogojenosti s širšim spletom sil, zato je poskušalo astrologijo ugonobiti. Vsako bitje naj bi bilo ločen energetski sistem, neodvisen od kozmičnih vplivov, še sploh pa od kakršnekoli usode. Človek naj bi se rodil kot nepopisan list, na katerega bi sprva pisalo okolje, pozneje pa bi zapise nadzoroval sam.

No, dandanes vemo, da je človek na mnogotere, tudi nezavedne načine prepleten z vsem, kar ga obdaja, pa tudi, da na svet prinese že zelo izdelane pripravljenosti za specifično, sebi lastno odzivanje na okolje. Rodi se torej s pripravljenim scenarijem svojega življenja, z nepričakovano izdelanimi afinitetami do določenih oseb in okoliščin ter z odporom do drugih. Velikih naporov ga stane, da v življenju te izhodiščne danosti spreminja, da se torej svojih ozkosti, predsodkov in privrženosti, ki so dediščina prejšnjih življenj, z odpiranjem in preseganjem osvobaja. Dokler se mu to ne posreči, se v okolju na konflikten način srečuje s tem, česar ne sprejema in (v) sebi ne dovoljuje. Astrolog na simbolni ravni opazuje, kako se v življenju sicer privlačijo različnosti, sobivati pa morajo predvsem podobnosti.

Prej dve stoletji kot lažiznanost označena astrologija zadnjih dvajset let doživlja nesluten preporod, predvsem zato, ker se vse več ljudi zaveda, da niti statusna samopotrditev niti pridobivanje znatnega imetja človeka ne potešita in ne osmislita. K izpolnitvi in osmišljenju mu pomaga le doseganje bivanjske integritete, ta pa pomeni sprejemanje vseh vidikov sebe, s tem pa tudi odprt in živ odnos do vseh vidikov zunanjega sveta. Astrološko znanje je najmočnejše orodje, ki ga ima dušeslovec pri analizi osebnostnih razklanosti, zavor inblokad, ki jih velja v procesu notranje rasti preseči ter tako nevtralizirati mučno razdvojenost odnosov. Astrološki vpogled pomaga odkriti globlji pomen sporočil, kot so nezgode, bankroti, porazi, razdori, ločitve in smrti, ter krize, ki jih taki dogodki sprožajo, uporabiti za ustvarjalno mobilizacijo prej spečih potencialov.

Pričujoči priročnik, sestavljen iz kratkih gesel za posamezne kombinacije astroloških simbolov, je zelo pripravno asociativno orodje za hiter vpogled v značaj neke osebe, neke organizacije ali nekega dogodka. Za vsako kombinacijo simbolov ponuja obilico značilnih pojavov in obnašanj in to najprej na ravni medsebojnega oviranja, nato pa na ravni forsiranega in še neuravnoteženega sodelovanja med obema planetnima funkcijama. Kot razvojno nalogo predstavlja integrativno uravnoteženo sodelovanje obeh funkcij. To slednje, ko je enkrat doseženo, ne povzroča nobenega trenja in napora več, ter zato tudi ne zavestne pozornosti. Funkcije, ko so enkrat do kraja povezane in usklajene, omogočajospontano, tekoče odzivanje na vse življenjske okoliščine. Popolnoma integrirano stanje osebnosti zato pomeni prostost od vseh ambivalenc, s tem pa svobodo.

Seveda priročnik ne more nadomestiti izkušnje, ki je potrebna za pregledno sintezo posameznih značajskih potez. Niti ne more nadomestiti zaznav in občutkov, ki jih astrolog lahko dobi le v stiku z osebo, ki jo skuša razumeti. Samo konkreten stik omogoča oceno osebnostne zrelosti analizanda. V slepi analizi ne moremo ugotoviti, ali velja astrološke sindrome tolmačiti na ravni zavrtosti, ali na ravni kompenzatornih naporov, ali pa na ravni uravnotežene sinergije, ki je blizu spontanosti. Vsak priročnik te vrste je predvsem pomagalo za učenje. Spominja nas, na kaj vse velja pomisliti pri razlagi kakega astrološkega sindroma. Pomaga nam k temeljiti analitični oceni posameznih osebnostnih potez. Sinteza pa je stvar dolgoletne izkušnje in seveda ustreznega psihodinamskega znanja.

Ko si astrolog to dvoje pridobi v zadostni meri, priročnikov ne potrebuje več. Potem ga uči le še izkušnja, vodi pa intuicija. Mojstrsko znanje namreč presega tisto, kar je zapisano v knjigah. Analitični del astrologije je po svoji naravi znanost, oziroma bi to moral biti. Sintetični pa je umetnost, vsaj v smislu latinske besede ars, ki pomeni vrhunsko spretnost znajdenja na področju, na katerem ustvarjalnost ni nepomembna.

Viktor Gerkman