ODGOVOR ANGELOV

Zapisala: Gitta Mallasz

Prevedla in izdala: Irena Roglič Kononenko

Format: 14,7 X 21 cm, obseg: 316 strani, mehka barvna platnica, broširana vezava

Cena: 13Eur + poštnina (pri prevajalki, tel: 041 463 704)

 Sredi vojne, laži in groze se je pred štirimi mladimi Madžari nenadoma in nepričakovano odstrl nov svet, svet novih dimenzij. Odgovori iz tega sveta so jih vodili na poti iskanja samega sebe. »Odgovor angelov« razkriva proces njihove preobrazbe, v katerem se vse bolj in bolj odraža smisel novega življenja. Gitta Mallasz, ki je dokument zapisala, je edina od štirih prijateljev dočakala konec vojne.
Mnogi bralci so ji pisali, presunjeni od besed angelov, in jo želeli obiskati. »Ti bralci ne slutijo, da bi jim, če bi jim uresničila željo, preprečila ravno to, kar si v globini duše pravzaprav želijo: srečanje s svojim angelom. Prebrane in doživete besede angelov imajo poseben učinek: bralec postane sprejemljiv za prisotnost lastnega angela. To individualno dogajanje pa je tako intimno, nežno in sveto, da nima nihče pravice, da se od zunaj vpleta vanj.«
Gitta meni: »Kdor resničnosti angelskih besed ne začuti spontano, tega tudi moja fizična prisotnost o tem ne bo prepričala. Poleg tega mi je tuje, da bi hotela kogarkoli v karkoli prepričati. Seveda razumem, da iščejo ljudje čudežno, nenavadno, da bi lahko verjeli, in da pričakujejo, da jim bo to posredovala neka oseba od zunaj. Namesto da bi čudež srečanja s svojim angelom doživeli v lastni notranjosti, ga projicirajo na zunanjo osebo in zapravijo najboljšo energijo.«
Delo, ki je podnaslovljeno kot »dokument«, torej ne želi prepričevati, ampak samo priča o tem, kako naravno in samo po sebi umevno je lahko za vsakega od nas srečanje z »angelom«, z »notranjim glasom«, z »navdihujočo močjo« ali kakorkoli to že želimo poimenovati.

 

OBSTAJAMO IZ VERE – SAMO IZ VERE.
KDOR VERUJE – ZA TEGA OBSTAJAMO.
VERA JE NJEGOVA MOČ.

Če verjameš, da imam glas, potem lahko govorim.
Če tega ne verjameš, sem nem.
Če verjameš, da sem jaz ti, potem postanem ti.
Verjemi v višje! Lahko verjameš tudi v nižje.
To je odvisno samo od tebe.
Dandanes razgrajajo hudiči in angeli ne pojejo.
Mi pa se spuščamo po poti vaše vere,
KAJTI VERA JE MOST.

 

Po telefonu 01 5071277 lahko naročite tudi sledeče knjige:

Gitta Mallasz: ODGOVOR ANGELOV

Delo Odgovor angelov mi je prišlo v roke pred dobrima dvema letoma, tako rekoč na dan, ko je iz tiskarne prišel moj takratni zadnji prevod. Pri nas na obisku je bila perujska zdraviteljica, sicer pa Nemka po rodu, Minnie Hein. Ta nenavadna ženska, ki je presenečala s svojimi terapijami, na katerih je ljudi dobesedno prebrala, mi je knjigo Odgovor angelov, nemško verzijo, enostavno potisnila v roke, brez ene same besede. Kasneje sem spoznala, da jo knjiga spremlja na vseh njenih poteh po svetu, ko potuje in zdravi. Še kasneje, da je knjiga v njenem srcu in da jo – živi.

Tedaj me je s svojo redkobesednostjo enostavno malo zmedla, vendar je nisem uspela vprašati, zakaj mi knjigo izroča, ker jo ni bilo več – šla je zdravit. Z Minnie sva se predtem samo enkrat pogovarjali in mislim, da vsaj iz pogovora ni mogla ugotoviti drugega o meni, kot da dobro obvladam nemško. Začela sem listati po knjigi, tu in tam kaj prebrala in ne bi mogla reči, da sem prebrano tudi razumela. Vendar so me besede pritegnile z nenavadno močjo, ki si je nisem znala razložiti. Knjigo sem prvič »prebrala« (če se temu sploh lahko tako reče) na dušek in priznam, ne bi znala povedati, kaj sem prebrala. Nič ni bilo jasno, jasen je bil samo občutek, da je to, kar je pred mano dragocenost. Potem šele sem se lotila PRAVEGA branja. Šlo je zelo počasi, izredno počasi. Naenkrat sem prebrala stran ali dve, včasih pa sem se ustavila že ob prvih stavkih. Razumsko sklepanje mi ob branju ni kaj dosti pomagalo. Če sem se brez razumskih predsodkov in pričakovanj potopila v branje, se je spet pojavil občutek, da je to, kar imam v rokah, res vredno. Nikoli nisem niti pomislila, da gre morda za izmišljotino, čeprav sem ponavadi zelo skeptična. Naenkrat sem vedela, da knjige ne bom mogla pustiti pri miru, ne da bi jo prevedla. Trajalo je dve leti. (prevajalka Irena Roglič Kononenko)

…


15. ZLO, GREH IN HUDIČ

Če se zdaj spominjam pogovorov, lahko rečem, da najbolj osvobajajoči trenutki niso bili tisti, ko so angeli govorili o veselju, radosti in smehljaju, ampak tisti, ko so govorili o možni preobrazbi zla.

Kadar človek nekaj pove, imam skoraj zmerom občutek, da ugotavlja, in na ta način ta nekaj takoj okameni, postane negiben. Kadar pa je angel kaj povedal, sem imela občutek dinamičnega pretakanja, ki se večno spreminja in prenavlja.

Tudi zlo je na ta način postalo za nas spremenljiv pojem, odgovarjajoč naši vsakišnji stopnji zavesti.

ZLO JE NASTAJAJOČA,
A ŠE NE IZOBLIKOVANA DOBROTA. (129)

SPREJMEŠ SLABO
IN GA PREOBLIKUJEŠ V DOBRO,
KAJTI NIČ SLABEGA NI,
JE SAMO NEPREOBLIKOVANA MOČ. (130)

Začenjala sem slutiti, da je moja naloga, kar zadeva zlo, greh, hudičevo, ta, da se njihove destruktivne energije zavem in jih vodim na njihovo prvotno določeno mesto, kjer potem nič več ne uničujejo, ampak gradijo.

Za angele je vse v nenehnem preobražanju in zato je z njihovega stališča edini greh nasprotje preobrazbe, ne-preobražanje.

Ime vseh grehov je: »ne več dobro«.
Lahko jih odpravimo
z »ne še dobro«. (67)

Angel vidi v grehu evolutivno možnost še ne uresničenega dobbrega.

Celo pojem hudiča, ki so ga angeli imenovali tudi prišepetov alec, oče vseh laži, skušnjavec je postal v njihovih besedah časovna, pedagoška potreba.

Naloga zla je skušati.
Nenavadna moč zahteva nenavadno odpornost.
Kar ni sposobno za življenje, se ne more upirati,
KAR PA JE SPOSOBNO ZA ŽIVLJENJE, SE PREOBLIKUJE. (161)

MOČNEMU JE GREH: PODUK.
ŠIBKEMU: PREKLETSTVO. (57)

Zlo torej tudi izpolnjuje svojo nalogo, s skušanjem nas spodbuja k razvoju upornosti in k preobrazboi.

Kdor pa se mu ne upre, ni sposoben za življenje. To se mi je v začetku zdelo neusmiljeno, okrutno. Kmalu pa se mi je pričelo jasniti, da preobrazbe nezmožen človek nove življenjske intenzivnosti enostavno ne bi mogel prenesti.

Da je greh lahko poduk se mi je zdelo osvobajajoče. Doživela sem, da je lahko izkušnja zla morda najmočnejši izziv za delo na nas samih in za to, da prerastemo sami sebe.

Zdelo se mi je, da je to tudi smisel »Adamove odslovitve«. Adam je v dolgotrajni razvojni fazi postal zavesten in samostojen, zato se je svoboden lahko vrnil k očetu.

Božje otroštvo je večno,
in Adam, izobčeni,
se vseli v novo hišo
kot sin, ki se je vrnil domov. (297)

Zakaj je pripravil OČE slavnostno večerjo izgubljenemu sinu in ne tistemu, ki je ostal doma?

Izgubljeni sin je spoznal greh, ne da bi v globini duše izgubil svojo pripadnost OČETU. Kako bi se ga sicer lahko spomnil, da bi se vrnil k njemu? Zlo v sebi je spoznal in preoblikoval, šel je skozi fazo, ki je neobhodno potrebna za to, da postaneš ČLOVEK. Domov se je vrnil z razširjeno in preoblikovano zavestjo. Zato ga je OČE slavnostno sprejel v novi hiši.

Vprašala sem se: Ali se povratek nanaša samo na človeškega sina? Kaj ni tudi Lucifer izgubljeni sin, ki se lahko vrne domov?

Glede na besede angelov, da!

Tudi »nosilec luči«, ki izvira iz naših vrst,
kača, goljuf, upornik bo odrešen.
V peklu zdaj ne biva nihče več! (280)

Človek, ki je postal celota, ne odreši samo samega sebe,temveč tudi nebesa in pekel. Razveže (ukine) nasprotja v luči svoje nove zavesti. To se jasno izraža v naslednjih besedah:

Nebo in zemlja se zrušita,
kajti prihaja LUČ.
Ne spusti se, kajti ni več pekla.
Ne dvigne se, kajti ni več nebes.
Večno tu prebiva (združeno) (štiri). (280)

Nebeško in peklensko se dogaja v meni, v mojem bivanju in je s tem, da postanem cela, odrešeno. S ŠRTIRI misli angel združenega novega človeka, v katerem se stekajo vse moči ustvarjenega in ustvarjujočega sveta.

Veličina tega človeka je nepredstavljiva:

ČLOVEK JE TAKO VELIK,
DA GA NITI JAZ NE VIDIM. (63)

Angel pa nam ni le pustil zaslutiti, česar sam v vseh razsežnostih ni mogel videti, ampak nam je tudi pokazal, česa »skušnjavec« ne vidi.

Kasneje nam je angel razložil, da je polje učinkovanja skušnjavca omejeno. Njegove besede je že spremljalo grmenje topov z bližnje fronte.

V njegovi roki se vrtinči zemeljska krogla,
Zastrupljeno jabolko, njegovo edino kraljestvo. (308)

Hudičev dogled (vidljivost) je torej omejen, ne ve, da lahko novi ČLOVEK odreši tudi njega.

Do tedaj pa »pomaga« angelom, tako da ljudi skuša (preizkuša, zapeljuje) in jih na ta način izziva k večji zavestnosti.

Tudi skušnjavec nam pomaga,
vse nam pomaga.
Naloga zla je, da preizkuša (skuša).
Kmalu boš onnstran vseh skušnjav. (?)

Zdaj sem razumela, zakaj »ta, ki ljubi, angel, ki je tako zvesto varoval Lili, nikoli ni preprečil njene skušnjave. Nasprotno, poučil jo je, da je skušnjava nujno potrebna, da razširimo svojo zavestnost, vse dokler ne bomo nasprotja nebesa – pekel združili v sebi. Šele tedaj bo skušnjava, preizkus odveč, pa tudi angelova pomoč.

Angelska krila, hudičeve sence postajajo nepotrebne. (235)

In kje je tu stari nauk o večnem prekletstvu? Nekoč sem vprašala, kaj naj bi pomenil ta pojem in odgovor na to je bil ena sama madžarska beseda: Mumus. Angeli sicer niso uporabljali domačih izrazov, ampak ta izraz je bil nam v zabavo smešno domač. Kaj pa je mumus?

Še danes v odročnih madžarskih vaseh lahko slišimo, kako stare ženske grozijo otrokom: Če ne boste pridni, vas bo prišel iskat mumus. To je otroški bav-bav.

Bilo je osvobajajoče videti, kako tragičen pojem večnega prekletstva postaja (se reducira) otroški bav-bav, duh, prikazen nekoliko zastarele ljudske pedagogike.

Toda tudi to je relativno, kajti po angelih je še veliko ljudi, za katere je otroški bav-bav – namreč strah pred kaznijo – zdravilna (koristna) ovira.

Toda gorje tistim, ki tega ne verjamejo
in potrebujejo strah. Ne bojijo se ničesar več.
Strah bi jim bil v oporo. (102)

Naj bi torej bil strah pred večnim prekletstvom pedagoško pomagalo, ki ga modri cerkveni očetje dajejo neodgovornemu, nezrelemu človeku v oporo? Morda.

Nam pa so angeli oznanili, da ni dokončnega prekletstva. In isto so povedali tudi v zvezi s hudičem:

Iz hudičev nastanejo spet angeli. (236)

Kakšna pa je usoda tistih, ki se svoje odgovornosti še ne zavedajo ali se je samo delno zavedajo?

Odgovor na to vznemirjajoče vprašanje je bil jasen in skrivnosten obenem:

Skrivnost poslednje sodbe:
nič ni v NJEGOVIH rokah izgubljenega.
Novi popek raste in rodi sad.
Staro vejo požre zemlja
in postane hrana tam spodaj.
Nič več mrtvega, temveč PREOBRAZBA.
Ne več odpadkov, ne več smeti,
temveč zemlja – nova hrana za zeleno drevo. (267)

Bilo mi je v olajšanje slišati, da večno pogubljenje ni veljavno. Toda ciklus preobrazbe v zemljo, ki spet hrani zeleno drevo ŽIVLJENJA, se mi je zdel dolg … zelo, zelo dolg.

Angeli niso nič povedali o tem časovnem intervalu (razdobju) in tako je to ostalo eno od mnogih vprašanj, ki so ostala brez odgovora. Takrat verjetno nismo bili dovolj zreli, da bi lahko prenesli odgovor.

Tako se mi zdi, kajti angeli so nam rekli ob zaključku pogovorov, da smo doslej prejeli samo prvo polovico nauka.

KAR STE DOSLEJ PREJELI,
JE OSNOVA, JE PRIPRAVA.
SAMO POLOVICA NOVEGA NAUKA.
ŠELE PO NJEJ PRIDE SVETLOBNI NAUK. (291)

Ta perspektiva nas je povzdignila in potrla obenem. Vse, kar smo se doslej naučili, kar smo komaj asimilirali in zaživeli – vse to je bilo samo začetek…

Tudi druga polovica najbrž ne bi bila nikoli zaključena, vedno nove možnosti se bodo odpirale pred nami:

NOVO, večno
ni večno enako,
ampak večno NOVO. (77)
…